Gospodarstvo

Po večletni izolaciji in slabi gospodarski politiki prejšnjega režima, je Srbija po letu 2002 stopila na pot hitre tranzicije. Izhodišča so bila slaba, saj je bilo potrebno na novo zasnovati strategijo gospodarskega razvoja, poleg tega pa državo obremenjuje še slab socialni položaj prebivalstva.

V Srbiji je sedaj v ospredju izvajanje strukturnih reform, prilagajanje zakonodaje evropski, pospeševanje privatizacije, izgradnja infrastrukture ter privabljanje tujih neposrednih naložb. Glavni cilj je približevanje EU ter vključevanje v ostale mednarodne integracije. 

Srbija je podpisala Sporazum o prosti trgovini z Belorusijo marca 2009 in v aprilu istega leta je podpisala Protokol med Vlado Republike Srbije in Vlado Ruske federacije o zmanjšanju seznama proizvodov, ki so izvzeti iz sistema proste trgovine in s tem še povečala svojo konkurenčno prednost v regiji. Do konca septembra leta 2010 se pričakuje, da bo Vlada Republike Srbije podpisala dokument s Carinsko unijo Rusije, Belorusije in Kazahstana, ki bo poleg teh držav zajemala še tri države, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan in tako vstopila na trg z več kot 200 milijoni prebivalcev. Z Republiko Turčijo je Vlada Republike Srbije  podpisala Sporazum o prosti trgovini junija 2009 in bo po postopku ratifikacije stopil v veljavo. 

Z EU je bil 29. aprila 2008 podpisan Stabilizacijsko asociacijski sporazum, vendar se njegov trgovinski del še ne izvaja v celoti. IMF je 15. maja 2009 Srbiji odobril 2,6 mrd SDR (Special Drawing Rights), kar znaša približno 3 mrd EUR.

BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje  

BDP se je v letu 2009 zmanjšal za okoli 3% zaradi vpada zunanjega in domačega povpraševanja, predvsem investicijske aktivnosti. Z največjimi težavami so se soočale panoge kot so gradbeništvo, gostinstvo in proizvodnja. Tako IMF napoveduje rast BDP na ravni 1,5 % v letu 2010 in 3 % v letu 2011. Sestava BDP: storitve (63,5%), industrijska proizvodnja (24,2%) ter kmetijstvo (12,3%). Pomen kmetijstva se zmanjšuje, hitrejšo rast pa beležijo storitve.

Celotna inflacija na letnem nivoju je znašala 6,6%. Skozi celo leto 2009 se je rast skupne in bazne inflacije postopoma zmanjševala. Največji delež v inflaciji je zagotovo imelo povečanje cen naftnih derivatov. Po ocenah IMF bo ciljna inflacija v letu 2010 v Srbiji na ravni 6%.

Industrijska proizvodnja se je v letu 2009 zmanjšala za 12,1% v primerjavi z letom 2008. Pozitivne rezultate so med 29 ocenjevanimi panogami dosegle samo 4 panoge, kot so transport, finančno posredovanje, kmetijstvo in skladiščenje.

Recesija v gospodarstvu je upočasnila tudi rast povprečnih neto plač v višini 0,2%. Povprečna mesečna neto plača je tako koncem leta 2009 znašala 31.733 dinarjev (približno 320 EUR).

Devizne rezerve v letu 2009 so se povečale za 2,916 mrd EUR in so na koncu leta znašale 12,026 mrd EUR. Po podatkih Narodne banke Srbije je ob koncu leta 2009 skupni zunanji dolg Srbije znašal 22,8 mrd EUR oziroma 74,1 % BDP.

V letu krize je Srbija pri bonitetni hiši »Standard & Poor« pridobila višjo boniteto in sicer z »BB -« na »BB stabilen«.

Bonitetna hiša Dun & Bradstreet (D&B) je v svoji zadnji objavi obdržala bonitetno oceno Srbije na isti ravni »DB4d«. 

D&B predlaga uporabo potrjenih akreditivov in garancij pri poslovanju s Srbijo. Srbija počasi prihaja ven iz krize, a je gospodarska rast nižja od prvotnih napovedi D&B. Posledično se tudi bonitetna ocena D&B ne bo v kratkem povečala. Pričakuje se pa, da bo pozitivno na gospodarsko rast vplivalo povečanje izvoza. Domače investicije bodo spodbujale gospodarsko rast in domače povpraševanje. Nadaljnje investicije Vlade bodo spodbudile tudi privatne investicije. Monetarna politika naj bi bila manj restriktivna in Narodna banka Srbije naj bi zmanjšala obvezno stopnjo rezerv. Vlada bi naj obdržala določene spodbude kreditiranju.

Javni dolg Republike Srbije je z dnem 31. decembra 2009 znašal 9,8 mrd EUR, kar predstavlja povečanje (1,06 mrd EUR) v primerjavi s predhodnim letom in sicer je dolg v letu 2008 znašal 8,7 mrd EUR. Udeležba javnega dolga v BDP-ju je povečana s 25,6% ob koncu leta 2008, na 31,3%, konec leta 2009. 

Na finančnem trgu je bilo v letu 2009 bilo zabeleženo zmanjšanje vrednosti transakcij in dejavnosti tujih vlagateljev. Vrednost prometa na Beograjski borzi (BSE) je v letu 2009 znašala 41,8 mrd dinarjev kar predstavlja 41,9% padec, v primerjavi z letom 2008. Poleg tega je bil promet z delnicami zmanjšan za 44,8% in obseg vrednosti obveznic za 4,8%. Število transakcij izvedenih v letu 2009 se je zmanjšalo za 35,1%. Prisotnost tujih vlagateljev v skupnem obsegu je v letu 2009 znašala 42,3%, kar je manj za 48% v primerjavi s prejšnjim letom. V letu 2009 je zabeležena letna rast domačih borznih indeksov, in sicer Belex15 za 17,4% in 9,5% Belexline. Celotna tržna kapitalizacija konec leta 2009 je znašala 932,3 mrd dinarjev, kar predstavlja povečanje za 1,7% v primerjavi s koncem leta 2008.

Gospodarska politika vlade 

Prednostne naloge Vlade na področju gospodarske politike bodo prizadevanje za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU, krepitev gospodarstva in socialne odgovornosti, boj proti kriminalu in korupciji ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

V okviru krepitve gospodarstva so ključne naloge dokončanje privatizacije, strukturne reforme in izboljšanje investicijske klime. Nadaljevanje privatizacije je še toliko bolj pomembno zaradi zagotavljanja dodatnih sredstev za pokrivanje proračunskega primanjkljaja.

Srbija je opredelila svoje strateške usmeritve za ekonomski razvoj in sicer zlasti na področju energetike, infrastrukture, telekomunikacij, kmetijstva in prehrambene industrije. Sprejela je vrsto ugodnosti in olajšav za tuje investitorje z namenom, da bi povečala investicije. Poleg finančne krize, ki Srbijo še dodatno postavlja v bolj neugoden položaj, se država sooča z visokim zunanje trgovinskim primanjkljajem, visoko volatilnostjo dinarja, stagnacijo tujih investicij in brezposelnostjo, ki po zadnjih podatkih znaša 17,4%.

Deblokada Začasnega trgovinskega sporazuma med EU in Srbijo bo omogočila srbskim izdelkom na podlagi postopnega zmanjševanja carin na uvoz lažji pristop na trg EU. Deblokadi začasnega sporazuma s strani EU je Srbija prvič vstopila v fazo pogodbenih odnosov z EU, kar bo imelo za posledico boljše poslovno okolje in večjo predvidljivost poslovanja.

Zunanja trgovina

V letu 2009 je izvoz znašal okoli 6 milijard evrov, uvoz pa je znašal okoli 11,2 mrd evrov, kar predstavlja zmanjšanje približno 1,5 mrd evrov (-19,7%) in za 4,3 mrd evrov (-28%) respektivno v primerjavi z letom 2008.

Najbolj se je zmanjšal uvoz energije, trajnih in netrajnih potrošnih dobrin in kapitalnih dobrin. Kljub gospodarski krizi pa narašča izvoz orožja in Srbija tako postaja ena izmed večjih izvoznikov orožja v svetovnem merilu.

Največji zunanjetrgovinski partner Srbije v letu 2009 so bile države EU in sicer v višini 53,6% je predstavljal izvoz in 55% uvoz. Vendar se je izvoz posledično zmanjšal za 0,6% zaradi vpada gospodarske aktivnosti in počasnejše gospodarske rasti v teh državah.

Največ blaga je Srbija izvozila v BiH, Nemčijo, Črno goro in Italijo (42,4% skupnega izvoza). Srbija največ uvaža iz Ruske federacija, Nemčije, Italije in Kitajske (42,7% skupnega uvoza).

V blagovni menjavi z BiH, Črno goro in Makedonijo je dosežen presežek v višini okoli 1 milijarde evrov. Največji primanjkljaj je dosežen z Rusko federacijo (1,2 mrd evrov), Kitajsko (857,7 mio evrov) in Nemčijo (768,4 mio evrov), kar skupno predstavlja 53,7% doseženega deficita v letu 2009. 

Blagovna menjava med Slovenijo in Srbijo 2005 – 2010 

Vir: Urad RS za statistiko.

Opombe:
(+) Podatki se nanašajo na obdobje junij – december.
(*) Podatki se nanašajo na obdobje januar – maj.

Internetne povezave 

Agenciji za gospodarske registre: www.apr.gov.rs

Agencije za tuja vlaganja in promocijo izvoza: www.siepa.gov.rs

Agencija za privatizacijo: www.priv.rs

Narodna banka Srbije: www.nbs.rs

Beograjska borza: www.belex.rs

Centralni register vrednostnih papirjev: www.crhov.rs

Slovenski poslovni klub Beograd: www.spk-belgrade.eu

Poslovni klub Slovenije in Vojvodine: www.pksv.org

Gospodarska zbornica Srbije: www.pks.rs

Ministrstvo za ekonomijo in regionalni razvoj: www.merr.gov.rs